Tema: Naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija

»Že leta sem opažal, da Slovenija nima krovnega naravoslovnega dokumentarca, v katerem bi zaobjeli čim večje število zanimivih živalskih vrst.«

»Časa smo imeli dve leti, sam sem stremel k temu, da film dokončamo čim prej.«

»Zame je velik uspeh, da nam je film skoraj v 90 odstotkih uspelo ustvariti točno tako, kot smo ga začrtali.«

»Rad poudarim, da so živali igralci, ki se do skrajnosti trudijo, da ne sodelujejo. Težko jih je prepričati. Prelisičiti jih moraš, da jih lahko posnameš tako, kot si želel. Zame je bil to velik uspeh.«

»Z nesodelujočimi igralci, kar živali so, je treba ravnati spoštljivo. Ne smemo jih motiti v njihovem običajnem življenju, zlasti pa ne vznemirjati, ko gnezdijo. To ni le zakonsko prepovedano, ampak etično in samoumevno obnašanje.«

»Pri živalih, ki živijo v temi pod vodo, se pri snemanju pojavi še dodatna težava. Ne moreš ure in ure čakati v šotoru, kot lahko na primer na kopnem, ampak si časovno omejen zaradi zraka in zaradi vidljivosti. Če se pod vodo premikaš, dvigneš usedline in voda se skali. Predvsem pa moraš za to, da najdeš žival, prižgati luč, s tem jim podreš ravnovesje in zbežijo.«

»Moja najljubša žival je jazbec. Ljubiteljsko sem ga proučeval že pred začetkom snemanja, nato med snemanjem in tudi zdaj nisem odnehal. V vsem tem času sem zanj porabil okrog 700 ur.«